Mestno jedro je stisnjeno na holmu- podolgovatem gri?u (308 m), pod razvalinami Starega gradu, ki se je v starih ?asih imenoval grad Turn.
Najdbe iz prehoda bronaste dobe v železno dobo dokazujejo, da je bilo podro?je Višnje Gore že zgodaj poseljeno, da je bil tu mo?an vpliv Ilirov in Keltov.
V rimski dobi naj bi bilo na mestu današnje Višnje Gore naselje Magnisna. Na Rimljane spominja ve? najdb, pred nekaj desetletji ob gradnji novega vodovoda tudi rimske lon?ene vodovodne cevi.
Prvotna naselbina Stari trg, ki ga pisni viri omenjajo že 1269 leta, je bila nižje pod gri?em.
Stoletje kasneje je imela Višnja Gora že svoj pe?at in dolo?eno trško samostojnost, te pravice je cesar Friderik III. ponovno potrdil 1444 leta. Kraj je imel cesarsko mitnico, od leta 1961 pa so prebivalci volili iz svoje srede sodnika.
Zaradi vse pogostejših turških napadov so se Višnjanje pri?eli zaradi boljše obrambe seliti višje na hrib. Zgradili so si mo?no obzidje, imeli so dve glavni mestni vrati, ter obrambne stolpe.

9. julija 1478 je cesar Friderik III. izdal listino o mestnih pravicah . To je pomenilo vrsto ugodnosti in dohodkov za prebivalce.

1496 se je v Višnji Gori kot deveta po vrsti na Slovenskem ustanovila mestna šola!
Nad mestom so imeli svoj grad Višnjegorski gospodje, ki so izhajali iz rodu sv. Heme Krške.
Med najpomembnejše se še posebej za današnji ?as lahko šteje Albert Višnjegorski, ki je leta 1200 priklju?il Sloveniji Belo krajino!
Luteranska vera je prišla tudi v mesto, prvi pridigar je bil Jurij Ma?ek.
Mestna cerkev je posve?ena sv. Ani (žegnanje je prvo nedeljo po 26. juliju). Na žegnanjsko nedeljo je na Mestnem trgu tradicionalni Anin sejem
V Avstroogrski in kasneje v Kraljevini Jugoslaviji je imela Višnja Gora status mestne ob?ine.
po II. svetovni vojni je 1952 bila ponovno ustanovljena mestna ob?ina Višnja Gora, ki pa je bila ukinjena tri leta pozneje. Do leta 1965 je imela Višnja Gora krajevni odbor, nato le krajevno skupnost.

Da je Višnja Gora mesto, se je kar nekako pozabilo, oziroma tega upravni in oblastni organi niso ve? upoštevali ali omenjali,vse do 29.2.2000, ko je
Državni zbor Republike Slovenije sprejel SKLEP, s katerim ugotavlja, da imajo status mesta, v skladu s predpisi, ki so veljali v ?asu podelitve, naslednja naselja (po abecednem vrstnem redu): Ajdovš?ina, Bled..Velenje, VIŠNJA GORA, Vrhnika, Zagorje ob Savi, Žalec.

Sklep je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, številka 22, dne 10.3.2000.