Cerkev leži v Žabjeku, delu Višnje Gore, severno od avtomobilske ceste Ljubljana. Zagreb.

Cerkev se prvič omenja leta 1450, farne funkcije pa je dobila 1621. leta. Cerkev sv. Egidija opisuje tudi Janez Vajkard Valvasor, ki piše o treh oltarjih. Leta 1794 je bil obnovljen glavni oltar, za katerega je naslikal podobo sv. Egidija-Tilna slikar Steinberg, pred tem je v oltarju stal kip istega svetnika. 1837. je bil glavni oltar ponovno prenovljen., 1854. je bil napravljen nov tabernakelj, 1876. je cerkev dobila nove orgle, 1890. je bil kupljen nov križev pot, delo Josipa Hein dla. V času župnikovanja Stanka Katelic je bila cerkev prenovljena znotraj in zunaj, dobila je nov kor, orgle in fasado. Na fasadi je nekaj spomenikov nekdanjih višnjanskih plemičev Taufferer , Codellijev, Klarwill, spomenik padlim v I. svetovni vojni, med ostalimi tudi nagrobnik Janeza Ciglerja, dolgoletnega župnika, pisca prve slovenske povesti Sreča v nesreči, na čelni strani cerkve pa je slika sv. Tilna, delo akademskega kiparja Veljka Tomana iz leta 1993. Na južni strani je bil ob lipi, posajeni ob osa mosvojitvi leta 1992, postavljen leta 2002 doprsni kip Janezu Ciglerju, delo akademskega kiparja Borisa Prokofjeva, na severni strani cerkve pa je bila po načrtih arhitekta Franca Kvaternika leta 1994 zgrajena kapela s spominskimi ploščami z napisi žrtev r evolucije

Farno žegnanje je prvo nedeljo po 1. septembru, ko je god sv. Tilna